Mile Klopčič
Mile Klopčič se je rodil 16. novembra 1905. Bil je predstavnik socialne poezije in odličen prevajalec. Plamteči okovi, ki jih je izdal leta 1924 so bili zaplenjeni že v tiskarni. Napisal je Preposte pesmi, prevajal pa je Puškina in Lermontova.
Otroštvo je preživel v Zagorju ob Savi, kjer je končal peti razred realke, učiteljišča v Ljubljani ni končal. Že od leta 1920 je bil član Društva študentov-komunistov, od 1923 zaradi komunistične dejavnosti pogosto v preiskovalnem zaporu. Zaradi sodelovanja v Knjigi drugova, antologiji južnoslovanske Družbeno angažirane lirike (1929) je bil 1930 obtožen in potem oproščen na procesu v Kikindi.
Leta 1943 je odšel v partizane, 1944-45 je bil načelnik oddelka za kulturo v SNOS. Po vojni je bil ravnatelj Slovenskega knjižnega zavoda 1949-52, ravnatelj Drame SNG v Ljubljani (1952-55), znanstveni sodelavec (1955-57) in znanstveni svetnik (1958-61) pri SAZU; njen redni član postal 1983.
Mladostna zbirka Plamteči okovi spada v takoimenovano aktivistično ali družbeno angažirano različico ekspresionizma, v kateri ima literatura nalogo, da novi revolucionarni ideologiji pomaga do zmage s pomočjo močnega učinkovanja na človekova čustva. Klopčičeva zbirka je klasičen zgled takšnega načela;
Naslednja zbirka Preproste pesmi kaže odločilni premik v socialni realizem, po nekaterih razlagah s slogovnimi potezami nove stvarnosti. Pojavi se realistično okolje, največkrat zagorski revir ali ljubljansko predmestje. Lirski objekt razvije posebno občutljivost za tesnobnost svojega časa, socialno sočutje do bednih in izkoriščanih pa je izpovedano neposredno in v elegičnem, pretresljivo naivnem ali tudi ironičnem tonu.
Nekatere ter pesmi sodijo v vrh slovenske družbeno angažirane lirike med vojnama ali morda tudi lirike nove stvarnosti (Drejčnik Andrej govori, Mary se predstavi).
V partizanih je napisal enodejanko Mati (krstna uprizoritev 1943 pomeni začetek delovanja SNG na osvobojenem ozemlju). Drama je namenjena predvsem kmečkemu občinstvu, ki ga nagovarja, naj se odloči za partizane.
Mile Klopčič je eden vidnejših slovenskih prevajalcev poezije predvsem po drugi svetovni vojni (Puškin, M. J. Lermontov, I. A. Krilov, H. Heine); prevajal je dramatiko (B. Brecht) in prozo. Dobil je Prešernovo nagrado (1951, 1961), nagrado Avnoja (1970) in sovj. Nagrado Maksima Gorkega (1976).
Družina Klopčič 1917 v Zagorju. Z desne proti levi: Mile, mati Marija, oče France in brat France.