Ponedeljek, 2. 12. 2019  – Razstava akademskega slikarja Jureta Crnkoviča na stopnišču knjižnice

O likovnem delu Jureta Crnkoviča

Slikarstvo Jureta Crnkoviča je predvsem reakcija na razmišljanje o slikarski problematiki, katero mu izziva videni refleks. Na slikovni površini poskuša likovna vprašanja rešiti na svojski način, kjer se najprej spopade z obliktvornostjo, nato pa še z barvnimi odnosi. Slika pretežno v tehniki akrila, bravo pa vehamentno nanaša s slikarsko lopatico. Njegovi ciklusi slik, ki so navadno na večjih formatih, so sanjsko in simbolično osmišljene, a oblikovano trdno in natančno izvedene kompozicije ponavljajočih se elementov, s katerimi gradi svoj likovni svet. Za Crnkoviča značilne antropomorfne oblike, organske pretvorbe, modelirane abstraktne telesnosti s pomenljivimi simboli, so metafore avtorjeve realne ali domišlijske resničnosti. Uglašenost barvnih površin, ki jih zapira v trdne kompozicije, ponekod prehajajo že skoraj v dekorativnost, toda to ni prevladujoče v njegovem likovnem snovanju, saj  njegovo slikarstvo v sebi nosi tudi globja, simbolna sporočila. Ozadja so vedno svetla in v sliko prinašajo s svetlimi telesninami: spopad svetlobe in teme, ujet v brezčasnost, lahkotnost in igrivost oblik, ki izražajo simbolno pomenskost, so glavne značilnosti Crnkovičevega slikarstva.  Takrat, ko govorimo pri Crnkoviču o abstraktnem, to je nepredmetnem, je to mišljeno aposteriorno, saj izhaja njegovo slikanje iz prejšnih mimetičnih izkušenj, konkretno iz upodabljanj bolj ali manj realnih, stiliziranih krajin. Klasičen in vzorčen je primer Pieta Mondriana in njegove slikarske preobrazbe pokrajin  v konstruktivne vzorce in v končni fazi v popolno geometrijsko abstrakcijo. Pri Crnkoviču gre torej za ponovno osvajanje tradicije modernizmov minulega stoletja, v okviru abstrakcije in informela, predvsem pa za upiranje vsebini in figurativnosti kot nosilcema predmetnega slikarstva. Slikar dosega vse to s kreativno, oblikovno neposrednstjo, torej z lastno likovno senzibilnostjo.

Druga značilnost Crnkovičevega slikarstva so svojevrstne intervencije na že odslikano slikarsko površino, na katero lepi čiste industrijske forme. V večini primerov gre za forme, ki so izdelane iz bele plastike in so vzete iz tehnoloških sklopov raznih strojčkov in naprav. Pri teh delih gre za spontan mehanizem elementov, ki so položeni v smiselni red, ki ne nagovarja po vsebinski, marveč po likovni plati.

Ugotovimo lahko, da je slikar našel posrečeno slikarsko pot med dekorativnim in izpovednim, literarnim in slikovnim, prvobitnim in kultiviranim, sponatanim in študijskim slikarskim pristopom, ki se mu lahko samo še obrestuje. Predvsem pa se vidi, da mu je likovno ustvarjanje vir veselja, sreče in uživanja, zato je to dobro slikarstvo, ki nosi radost in oplaja.

Lojze Adamlje

O avtorju:

Jure Crnkovič, rojen 22.7.1965 v Trbovljah, živi v Zagorju Ob Savi, poročen, oče dveh odraslih hčera, zaposlen na Občini Trbovlje.

Že vse življenje se ukvarja s slikarstvom. Prve veščine slikanja je kot osnovnošolec dobil pri akademskem slikarju Janezu Knezu, ki je bil v Zasavju zelo dobro poznan. Bil je njegov učitelj likovnega pouka na osnovni šoli in slikarski idol. Večkrat se je na njegovem vikendu na Dobovcu udeleževal likovnih ur učenja slikarskih tehnik .
Šolanje je nadaljeval na Gimnaziji Trbovlje in še vedno sodeloval s Knezom na njegovih poletnih slikarskih šolah.
Ker je izviral iz industrijskega oziroma zelo tradicionalnega rudarskega okolja, ga le- to ni podprlo pri umetniških študijih, tako je končal študij geotehnologije na naravoslovno tehniški fakulteti  v Ljubljani  leta 1989.
Kot diplomirani inženir se je zaposlil v inženirskem podjetju Rudis in sprva kot vodja projektov in kasneje kot direktor hčerinskega podjetja vodil gradbene in industrijske projekte doma in v tujini. Imel je možnost potovati po svetu, čas pa je dobro izkoristil tudi za obisk likovnih razstav in ogled umetniških znamenitosti.
Slikarstvo ga je vselej spremljalo, slikal je, če je le imel priložnost. Doma se je udeleževal razstav in bil aktiven v raznih likovnih društvih.
Leta 1990 je  imel prvo odmevno samostojno razstavo v Galeriji ERA v Novalji na Otoku Pagu. Nato je sledilo še več samostojnih in skupinskih razstav. Od leta 2008 do 2014 je živel v Stuttgartu in Muenchenu, kjer je bodil podružnico podjetja RUDIS. Ko se je vrnil v Slovenijo, je postal član društva RELIK (Društvo revirskih likovnikov) in 2016 postal njegov predsednik. Povezal se se z lokalnimi likovniki, z Zoranom Pozničem, Mašo Jazbec, Dolinškom in drugimi. Sodeloval je s člani fotografske alternative VAT (Vizualna alternativa Trbovelj) in sekcije TNM (Trbovlje novomedijsko mesto).
Leta 2017 se je na pobudo hčerke vpisal na Arthouse Ljubljana, šola za risanje in slikanje.
V letu 2019 je končal magistrski študij slikarstva pri mentorju, doc, mag. Mladenu Jernejcu, akademskem slikarju ter doc. Teu Spillerju, mag. lik. um.
Naslov naloge je bil – Oblikovanje likovnega prostora s pomočjo novomedijske tehnologije.
Naloga je zanimiv primer, kako je mogoče s pomočjo novih medijev spremeniti klasične medije, saj so slike, izdelave v sicer klasični akril tehniki, prikazane tako, da gledalcu omogočijo povsem novo in poglobljeno izkušnjo.
Od leta 2019 je zaposlen na Občini Trbovlje, kjer skrbi za izvedbo večjih investicij. Letos je bil na čelu izvedbe projekta Park Kulture v Trbovljah, ki je posvečen delujočim znanim umetnikom iz Trbovelj – Tanji Ribič, Urošu Zupanu. Laibachu, Skupini En Knap in Matevžu Lenarčiču. V sredini parka je monolit – delo domačinke dr. Maše Jazbec.

Slika v vseh tehnikah, veliko eksperimentira, v zadnjem času pa na njegovih platnih prevladuje akril.  Je slikar pokrajin, ki se prelivajo v abstrakcijo. Je ljubitelj barv in kolorizma.  Motivi na njegovih delih so polni različnih kontrastov in njihova prepletanja se pogosto dvigujejo v reliefe.

 

Samostojne in skupinske razstave:

1989 Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, samostojna razstava

1990 Knjižnica Toneta Seliškarja, Trbovlje,  samostojna razstava

1990 Galerija ERA, Novalja, otok Pag, samostojna razstava

2001 KC delavski dom Zagorje, skupinska razstava likovne skupine DOM

2003 KC delavski dom Zagorje, skupinska razstava likovne skupine DOM

2006 KC delavski dom Zagorje, samostojna razstava

2017 Zavod za kulturo delavski dom Trbovlje, samostojna razstava

2017 Razstavni salon DOLIK, Jesenice, skupinska razstava društva RELIK

2017 Bar kavarna@net – samostojna razstava v Ankaranu

2018 KC delavski dom Trbovlje, skupinska razstava ART KUM

2018 Galerija Medija, Zagorje, skupinska razstava ART KUM

2019 galerija ERA, Novalja, otok Pag – skupinska razstava

2019 Galerija DLUL – skupinska razstava, september 2019